V Šubičevi hiši v Poljanah je tudi spomladi zelo živahno. V marcu se je zaključil cikel štirih predavanj Mojce Vozel o zdravljenju s hrano in zdravem načinu življenja nasploh, izvedli so kar nekaj zanimivih delavnic in gostili pesnika, pisatelja in novinarja Amirja Talića.

Kot je povedal Boris Oblak, so v Šubičevi hiši Amirja Talića gostili že drugič. Konec osemdesetih let je kot geolog v Rudniku urana Žirovski vrh živel v Poljanah, v gostilni na Vidmu. Njegova dela so prevedena v več evropskih jezikov (med drugim v slovenščino, angleščino, nemščino, albanščino, španščino), sam pa tudi prevaja iz slovenščine. Za svoja dela, tako poezijo kot prozo, je prejel več pomembnih literarnih nagrad. »Tudi za svoje zadnje delo ‘Magarac, koji nije voleo samar’ (samar je neke vrste leseno sedlo za prenašanje tovora),« je še povedal Boris Oblak, ki je dogodek moderiral. Z umetnikom sta tako iz zbirke različnih zgodb prebrala nekaj odlomkov iz naslovne zgodbe – satirične pripovedke o oslu, ki zaradi lenobe izkoristi svojo karizmo in igralske sposobnosti za vstop v politiko. Precej bolj žalostni sta pripovedi Bećo in Sin Miralem; obe govorita o balkanski vojni strahoti, ki je je bil še kako deležen tudi sam Amir. »Obtožen vohunstva je namreč tudi sam preživel dve leti v srbskem zaporu, kjer je bil podvržen tako fizičnemu kot psihičnemu mučenju. Gotove smrti so ga rešili dopisi pisateljev iz vse Evrope, glavni motor njegove rešitve pa je bil pokojni slovenski pesnik Jaša Zlobec, čigar žena je bila tudi ena od obiskovalk večera.« Literarni dogodek je s slikanjem v živo popestril slikar Tit Nešović.

Avtorica članka: Kristina Z. Božič (Podblegaške novice, april 2017, str. 23).